IPPOL KOPER

Dobro bi bilo, da bi se na miren način, brez vznemirjenja in brez obrekovanja vzelo v zakup kategorijo (prevladujočega) enoumnega mišljenja. Tako imenovana kritika (intelektualna, akademska, novinarska) analizira samo marginalne pojave, iz katerih izhaja izgovor, da ni treba opozarjati na obstoječa družbena nasprotja.

To je ideologija »svobodnega trga«, ki povzroča medčloveško odtujenost, ki ne odstopa od svoje paradigme izkoriščanja, od prekarizacije, pa vse do namenskega pomankanja dobrin za preživetje, kar trajno žali človekovo dostojanstvo.

»Svobodni trg« je tisto, ki povzroča, da smo medsebojno čedalje bolj odtujeni, je tisto, ki temelji na izkoriščanju, na prekarizaciji, na trajni negotovosti z ofenzivo dejanj v uničevalni konkurenci: vsi proti vsem, vsak proti vsem in vsi proti vsakemu.

Finance niso gospodarstvo

»Nepremičnine, finančni sistem, monopoli in druge privilegije »cestninskih« postaj za črpanje rent se ne vrednotijo ​​glede na njihov prispevek k proizvodnji ali življenjskemu standardu, temveč glede na to, koliko lahko izvlečejo iz gospodarstva. Po klasični definiciji ta plačila rent niso tehnološko potrebna za proizvodnjo in potrošnjo. Niso naložbe v proizvodne zmogljivosti gospodarstva, temveč ekstrakt iz presežka, ki ga proizvaja.«

Marsikje se začenja pojavljati čisti ordoliberalizem, kjer »država« postane varuhinja kapitalizma in sili povpraševanje po izdelkih, ki so sicer manj učinkoviti in dražji, a na podlagi ideologije zagotavljajo višje rentee in dobičke za velika podjetja.

Naučiti se je treba prepoznati kapitalizem tako, da sledimo pospešenemu kopičenju denarja.

Vprašanje je vedno isto: kdo plačuje?

Ker subvencije za proizvajalce obnovljive energije in naložbe v omrežja niso brezplačne, in brez omrežij in subvencij se obnovljivi viri energije preprosto ne morejo uveljavljati.